Prof. dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar in kritik, rojen 24. 6. 1947 v Ljubljani. Leta 1970 diplomiral Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in doktoriral leta 1982. Leta 1996 izvoljen v naziv rednega profesorja. Leta 1971 zaposlen kot kustos umetnostne zbirke v Goriškem muzeju v Novi Gorici, od leta 1973 kustos za industrijsko oblikovanje v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, od leta 1978 njegov direktor do upokojitve leta 2010. Od leta 1987 do 1998 je bil gostujoči profesor na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, od tega leta na Fakulteti za arhitekturo iste univerze. Od leta 2004 do 2011 sodeloval kot predavatelj s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem, od leta 2004 sodeluje z Visoko šolo za dizajn Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika. Objavil vrsto monografij in znanstvenih razprav z omenjenih področij. Ob tem se je vrsto let ukvarjal z umetnostno in arhitekturno kritiko.Poglavitna področja raziskovanja so vprašanja slovenskega in evropskega modernizma, protomedrnizma in umetniških avantgard. Predaval na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike (Univerza v Lundu, Švedska, Fakulteta za arhitekturo, Sarajevo, UCLA, Los Angeles, Virginiatech, Blacksburg, Princeton, New York, Fakulteta za arhitekturo, Varšava, Katoliška univerza, Washington, Univerza v Minneapolisu, Minnesota, AA Šola za arhitekturo, London, Fakulteta za arhitekturo, Beograd, Visoka tehniška šola, Vaduz, Liechenstein.
Pomembnejše knjižne objave:
– Grad Kromberk, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; Zbirka vodnikov št. 75 (Maribor, Obzorja 1977).
– Avgust Černigoj (Trst, Založništvo tržaškega tiska 1980).
– Plečnik in jaz; Plečnikova pisma Antonu Suhadolcu; Suhadolčevi spomini na Plečnika (Trst, Založništvo tržaškega tiska 1985).
– Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri (Maribor, Obzorja 1989).
– Plečnikova Ljubljana / Plečnik’s Ljubljana / Das Ljubljana von Plečnik (Ljubljana, Cankarjeva založba 1990).
– Jože Plečnik (Ljubljana, DZS 1992).
– Plečnik: The Complete Works (London, Academy Editions, The Whiteney Library of Design 1993); Plečnik: La lettura delle forme (Milano, Jacca Book 1993), La lecture des formes (Liège, Mardaga 1993).
– Plečnikovi kelihi / Plečniks Messkelche / Plečnik’s Chalices / Les calices de Plečnik / I Calici del Plečnik (Ljubljana, Rokus 1994).
– Jože Plečnik: Ciboriji, monštrance in zakramentariji / Jože Plečnik: Ziborien, Monstranzen und Versehgefasse / Jože Plečnik: Ciboriums, Monstrances and Sacramentariums / Jože Plečnik: Ciboires, ostensoirs et objets de viatique et d’extrème-onction / Jože Plečnik. Cibori, ostensori e custodie sacramentali (Ljubljana, Rokus 1997).
– Bogojina: Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda (Pomurska založba, Murska Sobota 1997).
-Jože Plečnik; Branje oblik (Ljubljana, DZS 1998).
– Avgust Černigoj (Ljubljana, Nova revija – Znameniti Slovenci 1999).
– Jože Plečnik; Moderni klasik (Ljubljana, DZS 1999).
– Plečnik in ekspresionizem (Ljubljana, Nova revija 2002).